-
1 pit
I 1. [pit] noun1) (a large hole in the ground: The campers dug a pit for their rubbish.) jama2) (a place from which minerals are dug, especially a coal-mine: a chalk-pit; He works at/down the pit.) rudnik3) (a place beside a motor race track for repairing and refuelling racing cars: The leading car has gone into the pit(s).) boks2. verb((with against) to set (a person or thing) against another in a fight, competition etc: He was pitted against a much stronger man.) postaviti koga proti drugemu- pitfallII 1. [pit] noun(the hard stone of a peach, cherry etc.) koščica2. verb(to remove the stone from (a peach, cherry etc).) razkoščičiti* * *I [pit]nounjama, votlina, špilja, duplina; anatomy votlina (npr. pit of the stomach trebušna votlina); brezno, prepad (tudi figuratively); ( the) pekel; rudniški rov, jašek, rudnik; medicine brazgotina od koz, kozavost; theatre British English parter, publika v parterju; American borza za določeno blago (npr. wheat ŋ borza za pšenico); arena, bojišče (zlasti za petelinji boj); sport doskočna jama; dialectal grob, jama; prostor, kjer se vozila oskrbujejo z bencinom (pri avtomobilskih dirkah)figuratively to dig a pit for — kopati komu jamoII [pit]1.transitive verbzakopati v jamo, dati v jamo; ujeti v jamo, ujeti v past; metallurgy razžreti (korozija); iznakaziti z brazgotinami (koze); agronomy spraviti v zasipnico (repo, krompir); postaviti koga proti drugemu, nahujskati, meriti moči s kom ( against);2.intransitive verbizdolbsti se, iznakaziti se (od koz); medicine pustiti otisk (pritisk prsta)III [pit]1.nounAmericankoščica, peška;2.transitive verbodstraniti koščice, peške -
2 abdominal
[-'do-]adjective trebušen* * *[æbdɔminəl]adjective ( abdominally adverb)anatomy trebušen; zoology zadkov -
3 venter
I [véntə]nounanatomy trebušna votlina, trebuh; juridically materino telo, matiII [véntə]nounrazširjevalec, raznašalec (govoric), govorec, govornik
См. также в других словарях:
votlína — e ž (í) z vseh ali z več strani zaprt prazen prostor: skrivati se, živeti v votlini; mračna, vlažna votlina; votline v hribu, skalovju / kraška, podzemna, skalnata votlina / drevesna votlina duplina // tak prostor v telesu, organu: odprtine in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trebúšen — 1 šna o prid. (ȗ) nanašajoč se na trebuh: trebušna stran telesa / trebušni organi; trebušne mišice; trebušna votlina votlina, v kateri so prebavni organi / trebušni ples ples, pri katerem se ritmično premikajo zlasti trebuh, boki ♦ anat.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trébuh — úha m (ẹ ú) 1. del človeškega ali živalskega trupa med prsmi in nogami nasproti hrbtenice: trebuh ga boli; živali se je napel trebuh; trebuh se veča, ekspr. raste; izbočiti trebuh; prerezati, razparati ovci trebuh; položiti roko na trebuh;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prebavílo — a s (í) nav. mn. prebavni organ: bolezen prebavil; trebušna votlina s prebavili; prebavila in dihala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
duplína — e ž (í) z vseh ali z več strani zaprt prazen prostor; votlina: pred duplino se je zbrala množica ljudi; skalna, zemeljska duplina ♦ anat. trebušna, ustna duplina // votlina v deblu: ptiči gnezdijo v duplinah; drevesna duplina … Slovar slovenskega knjižnega jezika